Nepremičninski trg v letu 2024
Transakcij z nepremičninami je bilo manj za okoli 20 odstotkov, cene pa so še naprej rasle
Število kupoprodajnih poslov z vsemi nepremičninami se je lani še tretje letos zapored zmanjšalo, v primerjavi z letom 2023 za približno 20 odstotkov, je razvidno iz letnega poročila Geodetske uprave RS za lani. Gurs je lani evidentiral 23.400 poslov v skupni vrednosti 2,4 milijarde evrov. Največji delež, dobrih 41 odstotkov, so imela stanovanja, v vrednosti 996 milijonov evrov.
Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države zmanjšalo za od 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za od 10 do 15 odstotkov. V primerjavi z vrhom leta 2021 se je število prodaj tako stanovanj kot stanovanjskih hiš zmanjšalo za od 35 do 40 odstotkov.
V zadnjih treh letih je najbolj izrazit trend upadanja transakcij z zemljišči za gradnjo stavb. Število prodaj zazidljivih zemljišč za gradnjo stavb se je v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 zmanjšalo za 20 odstotkov, v primerjavi z letom 2021 pa za več kot 45 odstotkov.
Cene stanovanj: primat ohranja Ljubljana, sledi ji Obala
V Ljubljani se je lani število transakcij s stanovanji glede na leto 2023 zmanjšalo za 20 odstotkov, v primerjavi z letom 2022 pa za 25 odstotkov. V primerjavi z letom 2021, ko je bil dosežen vrh, je bilo prodaj manj za dobrih 40 odstotkov.
Najvišje cene stanovanj je tudi lani imela Ljubljana. Srednja cena (mediana) rabljenega stanovanja je po podatkih Gursa lani dosegla 4.510 evrov na kvadratni meter, kar je skoraj 500 evrov več kot leto prej. Znotraj posameznih analitičnih območij Ljubljane so bile srednje cene stanovanj tudi višje – najvišje na območju Rudnika (4.880 evrov na kvadratni meter), centra in Viča, Brda in Vrhovcev (4.770 evrov na kvadratni meter).
Po višini cen Ljubljani sledi Obala, ki vključuje vsa slovenska obalna mesta. Srednja cena stanovanja je tam znašala 4.320 evrov na kvadratni meter. Lani je Obala prehitela tudi alpsko turistično območje (Kranjska Gora, Bled, Bohinj), kjer je bila srednja cena stanovanja 3.820 kvadratnih metrov.
Kljub temu pa na alpskem turističnem območju še vedno izstopa Kranjska Gora z okolico, kjer je bila srednja cena rabljenega stanovanja 4.810 evrov na kvadratni meter.
Kranj z okolico
Kljub velikemu povpraševanju v zadnjih letih v Kranju še ni prišlo do prave gradbene ekspanzije ali večjih stanovanjskih projektov. Tako je bilo v letu 2024 zgrajenih dobrih 200 novih stanovanjskih enot, pri čemer je več kot 80 odstotkov teh enot v večstanovanjskih zgradbah. Vse enote so bile že v času gradnje rezervirane ali prodane, kar dodatno potrjuje močno povpraševanje po stanovanjih tudi v tem delu Slovenije.
Kljub skromnemu številu novozgrajenih stanovanjskih enot v preteklih letih so napovedi za prihodnost obetavne. Trenutno je v fazi gradnje 550 stanovanjskih enot, v prihodnjih letih pa je že načrtovana dodatna gradnja 750 enot. Ob vse večjem interesu investitorjev za gradnjo stanovanjskih stavb in rastočem povpraševanju se pričakuje, da bi se lahko stanovanjski trg v Kranju v prihodnjih letih občutno okrepil.
Pogled v leto 2025: možna kriza nepremičninskega trga
Kar zadeva leto 2025, Gurs pričakuje nadaljnje zmanjševanje števila nepremičninskih transakcij. »Če se bo trend upadanja števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami nadaljeval z enako intenziteto tudi v letu 2025, bi lahko v prihodnjem obdobju govorili o novi krizi nepremičninskega trga,« so zapisali na Gurs. Kar zadeva rast cen, pa pričakujejo umirjanje, pri čemer lahko na sekundarnem trgu pride do stagnacije ali celo rahlega upada cen stanovanj.
»Zaradi omejene ponudbe novih stanovanj in zazidljivih zemljišč v največjih mestih, zlasti v Ljubljani, ki pomembno vpliva na trende na slovenskem nepremičninskem trgu, pa večjega in nenadnega upada cen nepremičnin ni pričakovati,« so zapisali.
Tukaj si lahko ogledate podatke o dogajanju na trgu za celotno Gorenjsko.
Celotno poročilo pa je na voljo tukaj.
